Hasslacher bo postal strateški partner podjetja LIP BLED, d.o.o.

»Z združenimi močmi se bosta LIP BLED in Hasslacher lažje soočila z izzivi, ki jih prinaša prihodnost. Močno zmanjšanje povpraševanja na svetovnem trgu je prizadelo evropsko lesno panogo. Zato je dvig produktivnosti, znižanje proizvodnih stroškov in intenzivno sodelovanje podjetij koristno ter potrebno. Kapitalska povezava in strateško sodelovanje ima za obe podjetji velikanske prednosti,« sta prepričana direktor LIP BLED, d.o.o. Alojz Burja in direktor ter lastnik Hasslacher skupine Cristoph Kulterer.

Podjetji poslovno sodelujeta že dobra tri leta predvsem pri skupnem trženju opažnih plošč, ki jih je Hasslacher uspešno vključil v svoj prodajni asortiment. S kapitalsko povezavo na programu opažnih plošč pa želita svoje sedanje sodelovanje nadgraditi na področju optimizacije proizvodnje in nabave hlodovine, razvoja novih izdelkov ter storitev na osnovi primarne predelave lesa in dodatno razširiti ponudbo kupcem s prodajnim asortimentom obeh podjetij. Vodstvi obeh družb se dobro zavedata pomena internacionalizacije podjetij in s tem tudi razširitve portfelja kupcev še posebej v sedanjem trenutku globalne recesije. Namreč tržišča in kupci obeh podjetij se v veliki meri dopolnjujejo. Ključnega pomena bodo pozitivne sinergije na področju proizvodnje in nabave, saj se Hasslacher ponaša s tremi modernimi žagami, na katerih razžaga 1 mio. m³ hlodovine letno, medtem ko sedanja LIP-ova žagarska proizvodnja, ki predstavlja prvo fazo v proizvodnji opažnih plošč, temelji na zastareli tehnologiji. Cilj sodelovanja je z novimi investicijami v modernizacijo proizvodnje v Bohinjski Bistrici, kjer se opažne gradbene plošče proizvajajo, močno dvigniti tehnološki nivo in avtomatizirati proizvodnjo in s tem povezano tudi kvalifikacijsko strukturo zaposlenih. Z raziskavami in razvojem novih izdelkov ter storitev iz predelave hlodovine iglavcev, ki je danes v Sloveniji premalo izrabljena, se bo predelava lesa v Sloveniji povečala. To bo imelo zaradi znane nenadomestljive vloge gozda in lesa pozitiven vpliv na trajnostni razvoj in okoljsko problematiko v tem delu Gorenjske.

LIP BLED je drugo največje slovensko lesno-predelovalno podjetje, ki s 650 zaposlenimi ustvari 42 mio. Eurov letne relaizacije od tega dve tretjini na tujih trgih. Na Bledu se proizvajajo notranja vrata, ki predstavljajo dobro polovico celotne letne realizacije družbe. LIP BLED je največji proizvajalec notranjih vrat na Balkanu. Za letošnje leto je temeljito prenovil proizvodni asortiment, ki je dopolnjen s tehnično zahtevnimi funkcijskimi vrati in oblikovno modernimi izvedbami modelov notranjih vrat. Z lanskim nakupom programa notranjih vrat od Jelovice je močno okrepil proizvodne kapacitete in prodajo. V Bohinjski Bistrici se proizvajajo opažne plošče, ki s 40% letne realizacije podjetja predstavljajo drugi najpomembnejši LIP-ov proizvodni program in masivno pohištvo, katerega obseg se je v zadnjih letih močno zmanjšal. LIP BLED se z letno proizvodnjo 1.500.000 m² opažnih plošč uvršča med vodilne evropske proizvajalce. LIP-ove opažne plošče, ki se prodajajo pod lastno blagovno znamko, so v Evropi znane po svoji kvaliteti.

Skupina Hasslacher je z letnim prometom 140 mio. Eurov in 400 zaposlenimi eden največjih avstrijskih lesno-predelovalnih podjetij. Na treh modernih žagah na avstrijskem Koroškem v krajih Sachsenburg, Arnoldstein in Liebenfels letno razžaga 1 mio. m³ hlodovine. Družinsko podjetje z več kot 100-letno tradicijo proizvaja žagani les za gradbene namene, lesene fasade, letve in lepljene nosilce, oblane in lepljene polizdelke za proizvodnjo montažnih hiš. Iz odpadne biomase proizvaja toplotno energijo in električno energijo v dveh elektrarnah. 75% prodaje ustvari z izvozom. Najpomembnejša izvozna tržišča so Italija, Nemčija, Španija, Japonska in države Sredozemlja.

Vodstvo LIP BLED se je za kapitalsko povezavo in strateško sodelovanje s tujim partnerjem odločilo po daljšem tehtnem premisleku. Ugotavlja namreč, da sta današnja globalizacija in svetovna recesija slovensko razdrobljeno lesno industrijo, ki je v zadnjih dveh desetletjih zaostala za zahodno-evropsko konkurenco, postavila v težak konkurenčen položaj. Kapitalske povezave na enakopravni osnovi s tujimi sorodnimi podjetji, ki so zainteresirana za razvoj lesne proizvodnje v Sloveniji, kjer so za to odlične možnosti, so tako za domače lesarje kot tuje partnerje dobra priložnost.